»Preden smo ugotovili, kje je doma, je preteklo pet dni. Gospo smo našli s pljučnico, potrebovala je takojšen prevoz v bolnišnico, a je čez manj kot dva dni umrla. Diagnoza: kaheksija, dehidracija, pljučnica. Po domače, shirana, dehidrirana, bolna.«

»Ni bilo več mogoče poslušati prerekanja, izsiljevanja in groženj, klicala je na pomoč, da je v bolečinah, večkrat je bila lačna, tudi odšel je za nekaj dni in jo pustil brez vsega.«

»Seveda so psihiatri strokovnjaki na svojem področju, sem pa prepričana, da bi se v odločanje moralo pritegniti še druge stroke in celostno oceniti okoliščine.«

»Ta zgodba me je zelo prizadela. Gospa je bila upokojena učiteljica, ki je na tak način končala življenje le nekaj metrov iz urbanega okolja, nekaj metrov od ljudi, ki jih je pomagala izšolati. Doma je imela samo napol pojedeno margarino in jabolka, malo mleka ter plesniv kruh. To je bilo vse od hrane. Na začetku smo mislili, da jo je nekdo izropal, a ni bilo tako. Gospa je dobesedno shirala.«

»Opravili smo obisk na domu in ugotovili, da je starostnica res ogrožena.«

»Ker sem edini dedič, hiše pa se želijo polastiti sosedje.«

»Komunikacija z gospo je bila zelo omejena in otežena, ker je bila dezorientirana, zmedena, v tem položaju je bila precej časa.«

»Vida M. je moja rakava rana. O njej nas je obvestila prodajalka iz vasi, češ da je že dolgo ni videla v pekarni in da naj bi bila doma precej daleč iz vasi, na hribu.«

»Izvedenec je presodil, da se gospa zaveda svojih pravic in koristi, predvsem pa da se zaveda posledic svoje odločitve.«